V svetu, kjer so digitalna orodja postala neločljiv del našega dela, je odnos do tehnologije ravno tako pomemben kot odnosi med sodelavci. Če ga zanemarimo, lahko še tako dobra orodja ostanejo neizkoriščena – in z njimi tudi priložnosti za večjo učinkovitost.
Najprej odnos, šele potem učinkovitost
Včasih v želji po večji učinkovitosti skočimo k nakupu tehnološke rešitve: uvedemo novo orodje, novo platformo, novo aplikacijo – in pričakujemo rezultate. A podobno kot pri odnosih med ljudmi tudi pri tehnologiji velja: brez dobrega odnosa ni pravega sodelovanja.
Preden govorimo o številkah, ciljih in učinkovitosti, bi se morali vprašati:
- Kako zaposleni sploh dojemajo tehnologijo?
- Ali jih navdušuje? Straši? Pusti hladne?
- Ali jih v podjetjih spodbujamo k raziskovanju, učenju in radovednosti?
Učinkovitost se začne tam, kjer ljudje v tehnologiji prepoznajo priložnost – ne le še eno obveznost.
Radovednost: gorivo odnosa do tehnologije
Digitalna pismenost je danes osnova, a prava razlika se zgodi šele, ko grejo ljudje korak dlje. Ko niso samo pasivni uporabniki, ampak postanejo digitalno radovedni.
Pozitiven odnos do tehnologije pomeni, da nekdo v Excelu ne vidi le “programa za seštevanje”, ampak orodje za analizo, vizualizacijo, celo avtomatizacijo. Pomeni, da pri uvedbi nove rešitve ne čakamo na točna navodila “kako nekaj narediti”, ampak si upamo raziskovati, spraševati, iskati poti, ki olajšajo delo.
In če smo čisto iskreni – tega ne dosežemo z enkratnim izobraževanjem. Potrebujemo okolje, ki spodbuja varno raziskovanje, napake in učenje. Radovednost se ne zgodi po naključju – zanjo moramo ustvariti prostor.
Nekateri so se prenašanja radovednosti v kulturo lotili na način, da so v ekipi organizirali “radovedne petke” – vsak petek je imel en član ekipe priložnost predstaviti eno zanimivo funkcionalnost, ki jo je sam odkril v vsakdanjih orodjih (npr. kako avtomatizirati vnos podatkov v CRM s preprostim makrom). Ideja ni bila ocenjevanje znanja, ampak spodbujanje kulture “poglejmo, kaj še zmoremo“.
Uvajanje tehnologije: ne točka na seznamu, ampak potovanje
Pogosto razmišljamo o uvajanju tehnologije kot o opravilu: namestimo, razložimo, gremo naprej. A če želimo, da se nova orodja resnično zasidrajo v vsakodnevno delo, moramo uvajanje razumeti kot proces spremembe.
In sprememba – če želimo, da zares zaživi – zahteva več:
- Vodenje skozi spremembo: Change management ni zgolj dodatna naloga, ampak ključni del uvajanja. Ljudem moramo pomagati, da razumejo, zakaj nova tehnologija prihaja, kaj jim prinaša in kako jo lahko uporabijo sebi v prid.
- Ambasadorje: Najboljša spodbuda za sodelavce niso priročniki ali webinarji, ampak ljudje okoli njih, ki so že navdušeni. Ambasadorji, ki s svojim zgledom pokažejo, da se splača raziskovati in sprejeti novosti. Če te zanima, kako so v proizvodnem podjetju Weiler Abrasives pri digitalizaciji pomagali z internimi ambasadorji, preveri našo študijo primera.
Uvajanje se tako ne konča, ko ljudje rečejo: “To mi pomaga.“, “To mi prihrani čas.“, “To delo olajša.” Ampak ko nova tehnologija postane naravni del njihovega vsakdana.
Kako uskladiti pričakovanja – tudi glede tehnologije?
Če želimo zagotoviti, da bo tehnologija del vsakdana, moramo razumeti, kaj zaposleni od nje – in delovnega mesta nasploh – sploh pričakujejo. O tem smo se na okrogli mizi Pričakovanja zaposlenih vs. poslovna realnost pogovarjale z Ano Gabršček (Juicy Marbles), Stašo Jager Meglič (Agitavit Solutions) in Urško Stanovnik (Better). Med drugim je beseda tekla o tem:
- zakaj so se pričakovanja spremenila v zadnjih letih in kako konkretno se te spremembe odražajo v praksi,
- kako o razkoraku med pričakovanji in zmožnostmi komunicirati z zaposlenimi,
- kakšna je pri upravljanju s pričakovanji vloga kadrovikov, vodstva in vodij.
Vabljeni k ogledu videoposnetka spletne okrogle mize!
